Mangrt (2678 m) Mangrt je �etrta najvi�ja gora v Julijcih (za Triglavom, Monta�em in �krlatico). Po mogo�nosti prav ni� ne zaostaja za svojimi tremi vi�inskimi prese�niki, s severno steno nad modrimi o�esci obeh Belope�kih jezerc pa se povsem enakovredno lahko kosa z znamenito triglavsko. Mangrtsko severno obzidje je triglavskemu podobno tako v vi�ino kot v �irjavo, v vzhodnem boku, Malem Koritni�kem Mangrtu, pa tudi z navpi�nicami ne zaostaja veliko za osrednjim triglavskim stebrom. Tej veli�astni in visoki gori so med obema vojnama v prej�njem stoletju tik pod vrh speljali avtomobilsko cesto na Mangrtsko sedlo (2072 m), slovenski planinci pa so nekaj metrov ni�je postavili prijazno ko�o (1996 m) in je tako zdaj ta julijski velikan na dosegu roke skorajda slehernemu popotniku, ki ga je toliko v hla�ah, da zmore slabi dve uri hoje po razbitem skalovju severne rame okrog kopastega vrha, ali pa mu ni odve� splezati po strmi gredini, opremljeni z �icami in klini, ki vrh na�e gore dose�e po zahodnem ostenju. Seveda moramo na obeh poteh vzeti s seboj zvrhano mero previdnosti in znanja, brezskrbna razposajenost na teh vi�avah lahko hitro postane usodna. Za goro, kakr�na je Mangrt, seveda veljajo tudi vrhunska razse�ja. Pot z juga, prav iz dna Lo�ke Koritnice (845 m) do vrha je ena najdalj�ih, �eprav res ne najte�jih v na�ih gorah, s severa, od Belope�kih jezer, pa spleza preko stene Malega Rate�kega Mangrta na�i gori v naro�je najte�ja zavarovana plezalna pot v Julijcih sploh, Italijanska pot (Via Italiana), ena sama navpi�nica, opremljena z nepretrgano jeklenico in �eleznimi skobami, ki nadome��ajo skalne stope (teh v prepadnih, celo previsnih plateh ni), vse skupaj pa od morebitnega obiskovalca terja popolno brezbri�nost pred absolutno navpi�nostjo in ve� kot obilo mo�i v rokah in nogah. Tja je najbolj priporo�ljivo stopiti v spremstvu gorskega vodnika. Mangrt ni le gora, je najvi�ja katedrala v dolgem grebenu Rate�kih Ponc na vzhodu in stolpi�asti rajdi skalnih stolpov, ki se nad Rabljem (Cave de Predil) na zahodu spustijo v Jezersko dolino. In prav osrednji greben med Robom nad Zaga�ami ter Malim Koritni�kim Mangrtom na vzhodu in vrhom na�e gore ter Mangrtskim sedlom na zahodu, ponuja v premislek najveli�astnej�e gorni�ko dejanje. Po Poti �ivljenja (Via della Vita) v zahodnem boku Vevnice na Rob nad Zaga�ami in potem proti zahodu po nebe�ki, a hudo zahtevni grebenski lestvi na Mangrtov vrh. Komur ni mar globokih pogledov, bo z razbite in prepadne Hude �krbine z u�itkom pogledoval na jug v Koritnico in na sever k Mangrtovim jezercem. Na vrhu na�e gore pa bo podal roko Vi�u in Monta�u, prvakoma Zahodnih Julijcev in se prek njunih ramen spogledal s Karnijskimi gorami in Dolomiti. �e dlje za soncem pa mu bo oko iskalo megli�aste obrise visokoh grebenov alpskih �tiritiso�akov. Naj gre gorni�ka domi�ljija svojo pot. Vir: http://www.gore-ljudje.net/

Izberite barvo ozadja / Select background color

Seznam fotogalerij Damijan Kozina, kozina@gmail.com, www.kozina.eu

Mangrt (2678 m)

Mangrt je �etrta najvi�ja gora v Julijcih (za Triglavom, Monta�em in �krlatico). Po mogo�nosti prav ni� ne zaostaja za svojimi tremi vi�inskimi prese�niki, s severno steno nad modrimi o�esci obeh Belope�kih jezerc pa se povsem enakovredno lahko kosa z znamenito triglavsko. Mangrtsko severno obzidje je triglavskemu podobno tako v vi�ino kot v �irjavo, v vzhodnem boku, Malem Koritni�kem Mangrtu, pa tudi z navpi�nicami ne zaostaja veliko za osrednjim triglavskim stebrom.

Tej veli�astni in visoki gori so med obema vojnama v prej�njem stoletju tik pod vrh speljali avtomobilsko cesto na Mangrtsko sedlo (2072 m), slovenski planinci pa so nekaj metrov ni�je postavili prijazno ko�o (1996 m) in je tako zdaj ta julijski velikan na dosegu roke skorajda slehernemu popotniku, ki ga je toliko v hla�ah, da zmore slabi dve uri hoje po razbitem skalovju severne rame okrog kopastega vrha, ali pa mu ni odve� splezati po strmi gredini, opremljeni z �icami in klini, ki vrh na�e gore dose�e po zahodnem ostenju. Seveda moramo na obeh poteh vzeti s seboj zvrhano mero previdnosti in znanja, brezskrbna razposajenost na teh vi�avah lahko hitro postane usodna.

Za goro, kakr�na je Mangrt, seveda veljajo tudi vrhunska razse�ja. Pot z juga, prav iz dna Lo�ke Koritnice (845 m) do vrha je ena najdalj�ih, �eprav res ne najte�jih v na�ih gorah, s severa, od Belope�kih jezer, pa spleza preko stene Malega Rate�kega Mangrta na�i gori v naro�je najte�ja zavarovana plezalna pot v Julijcih sploh, Italijanska pot (Via Italiana), ena sama navpi�nica, opremljena z nepretrgano jeklenico in �eleznimi skobami, ki nadome��ajo skalne stope (teh v prepadnih, celo previsnih plateh ni), vse skupaj pa od morebitnega obiskovalca terja popolno brezbri�nost pred absolutno navpi�nostjo in ve� kot obilo mo�i v rokah in nogah. Tja je najbolj priporo�ljivo stopiti v spremstvu gorskega vodnika.

Mangrt ni le gora, je najvi�ja katedrala v dolgem grebenu Rate�kih Ponc na vzhodu in stolpi�asti rajdi skalnih stolpov, ki se nad Rabljem (Cave de Predil) na zahodu spustijo v Jezersko dolino. In prav osrednji greben med Robom nad Zaga�ami ter Malim Koritni�kim Mangrtom na vzhodu in vrhom na�e gore ter Mangrtskim sedlom na zahodu, ponuja v premislek najveli�astnej�e gorni�ko dejanje. Po Poti �ivljenja (Via della Vita) v zahodnem boku Vevnice na Rob nad Zaga�ami in potem proti zahodu po nebe�ki, a hudo zahtevni grebenski lestvi na Mangrtov vrh. Komur ni mar globokih pogledov, bo z razbite in prepadne Hude �krbine z u�itkom pogledoval na jug v Koritnico in na sever k Mangrtovim jezercem. Na vrhu na�e gore pa bo podal roko Vi�u in Monta�u, prvakoma Zahodnih Julijcev in se prek njunih ramen spogledal s Karnijskimi gorami in Dolomiti. �e dlje za soncem pa mu bo oko iskalo megli�aste obrise visokoh grebenov alpskih �tiritiso�akov. Naj gre gorni�ka domi�ljija svojo pot.

Vir: http://www.gore-ljudje.net/

Skupno �tevilo fotografij / Number of photographies: 14

Izberite barvo ozadja / Select background color

Seznam fotogalerij Damijan Kozina, kozina@gmail.com, www.kozina.eu